Kaj če največja ovira v vašem življenju sploh ni resnična?

Ste se kdaj vprašali koliko stvari o sebi preprosto verjamete, ne da bi se sploh vprašali ali so resnične?

»Nisem dovolj dober.«»Meni takšne stvari ne uspejo.«»Za denar je treba trdo garati.«»Vedno moram najprej poskrbeti za druge.«»Prepozno je, da bi nekaj spremenil.«»Takšen pač sem.«

Takšne misli se nam lahko zdijo popolnoma običajne. Vendar pogosto niso dejstva. So prepričanja, ki smo jih skozi leta sprejeli za svojo resnico.

In prav ta prepričanja lahko močno vplivajo na naše odločitve, odnose, samozavest in na to, kaj si v življenju sploh dovolimo.

Od kod prihajajo naša prepričanja?

Veliko naših najglobljih prepričanj se začne oblikovati že zelo zgodaj.

Kot otroci opazujemo svet okoli sebe. Poslušamo starše, učitelje, prijatelje in druge ljudi, ki so nam pomembni. Spremljamo njihove odnose, odzive, strahove in način razmišljanja.

Če otrok pogosto sliši, da je denarja vedno premalo, lahko odraste s prepričanjem, da je denar težko dobiti.

Če pogosto sliši, da mora biti priden, tih in ustrežljiv, da bo sprejet, lahko kasneje težko postavlja meje.

Če doživi neuspeh in ga okolica zaradi tega kritizira, se lahko v njem ustvari prepričanje: »Nisem dovolj dober.«

Sčasoma pozabimo, od kod je določena misel sploh prišla.

Preprosto postane del nas.

Toda nekaj, kar ste se nekoč naučili verjeti, še ne pomeni, da mora ostati vaša resnica za vedno.

Naša prepričanja ustvarjajo filtre, skozi katere gledamo svet

Predstavljajte si dve osebi, ki dobita popolnoma enako priložnost.

Prva pomisli:

»Zakaj pa ne? Poskusil bom.«

Druga pomisli:

»Jaz tega zagotovo ne zmorem.«

Priložnost je enaka. Razlika je v notranjem prepričanju.

In prav zato imajo lahko naša prepričanja tako velik vpliv.

Če globoko v sebi verjamemo, da nečesa nismo vredni, lahko priložnosti zavračamo, še preden jim damo možnost.

Če verjamemo, da nas bodo ljudje vedno prizadeli, bomo morda v odnosih ves čas iskali znake, da se bo to res zgodilo.

Če verjamemo, da nam nikoli nič ne uspe, lahko ob prvem neuspehu odnehamo.

Potem pa si rečemo:

»Saj sem vedel.«

In prepričanje postane še močnejše.

Omejujoča prepričanja niso vedno očitna

Največji izziv je, da svojih prepričanj pogosto sploh ne prepoznamo.

Ne slišimo jih kot prepričanja.

Slišimo jih kot dejstva.

»Takšno je pač življenje.«

»Pri meni je vedno tako.«

»Jaz nisem človek za to.«

»To si lahko privoščijo drugi, jaz ne.«

Toda prav pri stavkih, ki vsebujejo besede vedno, nikoli, moram, ne morem, nisem, se je včasih vredno ustaviti.

Kaj pa, če to ni resnica?

Kaj pa, če je to samo zgodba, ki ste jo tako dolgo ponavljali, da ste ji začeli popolnoma verjeti?

Poskusite preprosto vajo

Pomislite na eno področje svojega življenja, kjer si že nekaj časa želite spremembe.

Lahko so to odnosi, finance, kariera, samozavest, zdravje, osebna rast ali nekaj povsem drugega.

Nato dokončajte stavek:

»Tega ne morem doseči, ker …«

In zapišite prvi odgovor, ki vam pride na misel.

Potem se vprašajte:

Ali je to dejstvo ali moje prepričanje?

Od kod sem to prepričanje dobil?

Je to nekaj, kar sem sam izkusil, ali nekaj, kar sem nekoč slišal od drugih?

Ali poznam koga, za kogar to prepričanje ne velja?

In najpomembnejše:

Kaj bi naredil drugače, če tega prepričanja ne bi imel?

Pri zadnjem vprašanju se lahko odpre popolnoma drugačen pogled.

Ne verjemite vsaki misli, ki se pojavi

Skozi naš um gre vsak dan ogromno misli.

Toda ni vsaka misel resnična.

To, da se vam pojavi misel »ne zmorem«, še ne pomeni, da res ne zmorete.

To, da vas je strah, še ne pomeni, da ste na napačni poti.

In to, da ste v preteklosti nekaj doživeli na določen način, še ne pomeni, da se mora vaša prihodnost odvijati enako.

Prvi korak je zavedanje.

Ko prepoznamo svoje omejujoče prepričanje, ga lahko začnemo opazovati. Ko ga opazujemo, pa nam ni treba več avtomatično delovati po njem.

In takrat se začne ustvarjati prostor za nekaj novega.

Kaj bi bilo mogoče, če bi začeli verjeti drugače?

Včasih mislimo, da nas v življenju ustavljajo okoliščine, drugi ljudje ali pomanjkanje priložnosti.

Včasih je to res.

Toda včasih največja ovira živi veliko bližje – v načinu, kako vidimo sebe in svoje možnosti.

Zato vas danes ne želim vprašati samo, kaj si želite.

Vprašajte se nekaj drugega:

Kaj trenutno verjamete, zaradi česar si tega ne dovolite?

Morda vam odgovor ne bo všeč.

Toda prav tam se lahko začne sprememba.

Ni treba čez noč spremeniti vseh svojih prepričanj. Za začetek je dovolj, da prepoznate eno.

Eno misel.

En vzorec.

En stavek, ki ste ga leta ponavljali sami sebi.

In naslednjič, ko se pojavi, se za trenutek ustavite ter se vprašajte:

»Je to res? Ali sem se samo naučil verjeti, da je res?«

Morda boste ugotovili, da nekatere meje, ki ste jih leta videli pred seboj, nikoli niso bile tako trdne, kot ste mislili.