Zakaj se tudi na dopustu ne znamo zares spočiti?

Poletje je čas, ki ga večina ljudi nestrpno pričakuje. Sonce, morje, daljši dnevi, več časa zase in končno tisti težko pričakovani dopust, za katerega si pogosto govorimo, da nas bo »rešil«.

"Samo še ta teden zdržim. Samo še to uredim. Samo še te obveznosti zaključim. Potem grem na dopust in se bom končno spočil."

Toda ko dopust končno pride, se velikokrat zgodi nekaj povsem drugega.

Telo je na morju, misli pa so še vedno doma. Ležimo na plaži, a v glavi premlevamo pogovore. Sedimo ob večerji, a razmišljamo o tem, kaj nas čaka po vrnitvi. Telefon preverjamo skoraj avtomatsko. Zjutraj se zbudimo brez budilke, pa vseeno čutimo napetost. Imamo čas, imamo mir, imamo vse pogoje za počitek, a nekje globoko v sebi se preprosto ne moremo zares sprostiti.

Morda poznate ta občutek. Končno imate prost dan, pa ne veste, kaj bi sami s seboj. Ko se ustavite, postanete nemirni. Ko ni obveznosti, začnete iskati nove. Ko ni težav, o katerih bi morali razmišljati, vaš um poišče nekaj iz preteklosti ali prihodnosti. In namesto da bi se spočili, se včasih počutite še bolj utrujeni.

Zakaj?

Ker človek ni samo fizično telo. In počitek ni samo to, da nehamo delati.

Včasih se ustavi naše telo, naša energija pa še vedno teče na vse strani.

Velikokrat na dopust vzamemo tudi vse tisto, česar ne vidimo

Na dopust ne vzamemo samo kovčka, oblačil in telefona. S seboj vzamemo tudi svoje skrbi, notranje napetosti, neizrečene besede, odnose, strahove in vse tisto, kar se je v nas nabiralo mesece.

Če smo dolgo časa živeli v hitrem tempu, skrbeli za druge, reševali težave in bili ves čas na voljo, se naš notranji sistem ne more vedno umiriti v enem dnevu.

Ne moremo pričakovati, da bomo mesece živeli pod pritiskom, nato pa bomo samo zato, ker smo prispeli na morje, v trenutku popolnoma sproščeni.

Predstavljajte si človeka, ki je več mesecev vsak dan hitel. Zjutraj služba, popoldne družina, vmes telefonski klici, sporočila, skrbi, računi, odnosi in obveznosti. Poleg tega je morda oseba, ki težko reče ne. Vedno pomaga. Vedno posluša. Vedno je dosegljiva. Ko ima nekdo težavo, jo poskuša rešiti. Ko je nekdo žalosten, ga to globoko prizadene. Ko je v prostoru napetost, jo takoj začuti.

Takšen človek lahko pride na dopust popolnoma izčrpan, ne da bi sploh razumel, zakaj.

Navzven morda ni delal nič bolj napornega kot drugi. Toda ves čas je dajal svojo pozornost, čas in energijo na deset različnih strani.

In ko končno pride trenutek miru, telo reče: zdaj ne zmorem več.

Morda letos ne potrebujete samo dopusta, ampak tudi vrnitev k sebi.

Morda pravi počitek ni samo sprememba kraja. Ni samo morje, hotel, ležalnik ali nekaj prostih dni brez službe. Včasih lahko odpotujemo na drug konec sveta, pa vseeno s seboj nosimo vse tisto, kar nas je izčrpavalo že doma.

Zato se letos, poleg vprašanja »Kam bom šel na dopust?«, vprašajte še nekaj drugega:

Kam vsak dan odteka moja energija?

Komu jo dajem preveč? Katere skrbi nosim s seboj, čeprav jih ne morem rešiti? Za čigavo počutje se čutim odgovornega? Kje govorim »da«, čeprav v sebi čutim »ne«? In kdaj sem si nazadnje dovolil preprosto biti? Brez potrebe, da nekaj naredim, rešim, dosežem ali nekomu pomagam?

Morda vaše telo ne potrebuje samo več spanja. Morda potrebuje občutek varnosti. Morda vaš um ne potrebuje še več odgovorov, ampak nekaj tišine. Morda vaša energija ne potrebuje še enega načrta, ampak prostor, da se počasi vrne nazaj k vam.

Poletje je lahko čudovita priložnost za to. Ne samo za oddih od službe in vsakodnevnih obveznosti, ampak tudi za iskren pogled vase. Za trenutek, ko opazimo, kaj nas polni in kaj nas prazni. Kaj želimo odnesti s seboj v drugo polovico leta in kaj je morda končno čas odložiti.

Kajti včasih se največji počitek začne šele takrat, ko nehamo nositi vse, kar smo predolgo nosili sami.

In morda je pravi dopust prav to... trenutek, ko se ne odmaknemo samo od vsakdanjega življenja, ampak se končno ponovno približamo sebi.

Zato si letos ne privoščite samo dopusta. Privoščite si tudi vrnitev k sebi.